Pot nas izpred TICa sprva vodi do Planšarskega jezera, ki ga obidemo po desni strani. Na vstopu v dolino Ravenske Kočne je pri lovskem domu Pod Turni zapornica, mimo katere imamo kolesarji prost prehod. Pri turistični kmetiji Ancel asfaltna cesta preide v makadamsko, ki jih sledimo mimo počivališča na sprehajalni tematski poti po dolini Ravenske Kočne in končnega parkirišča za osebna vozila vse do spodnje postaje tovorne žilnice za Češko kočo. Tam se odcepimo desno, pred nami pa je še dobra dva kilometra vzpona. Na Štularjevi planini si vzemimo čas in občudujmo razglede na zatrep doline, proti Skuti in ostalim vrhovom vse do Golega vrha. Ob spustu po isti poti bodimo pozorni na pohodnike, s katerimi si delimo posamezne odseke poti. Planšarsko jezero je zanimivo v vseh letnih časih zato si ob povratku vzemimo čas in se ustavimo na njegovem bregu.

Cesto si sprva delimo s cestnimi kolesarji, katerih cilj je osvojitev Jezerskega vrha, naš cilj pa je še dlje. Pred vzponom si v dolini na urejeni točki blizu ceste lahko natočimo jezersko slatino, značilno jezersko zdravilno vodo z visoko vsebnostjo magnezija (toda pozor, priporočena dnevna količina je največ 2 dcl, zato predlagamo, da si vodo natočite ob povratku za domov). Na poti do Jezerskega vrha se za vmesni počitek lahko ustavite na razgledišču s panoramsko tablo. Ko pridemo na nekdanji mejni prehod, se med slovenskim in avstrijskim mejnim objektom usmerimo levo, kjer sledi krajši in strmejši vzpon. Že kmalu smo nagrajeni z veličastnim razgledom na dolino Ravenske Kočne in Kamniško-Savinjske Alpe. Le malo naprej pa se že lahko ozremo na celotno jezersko dolino, Veliki vrh, Kozji vrh in Storžič. Razgledi kar kličejo po daljšem postanku. Pot nadaljujemo po položnejši cesti še do Ankove planine, kjer se ustavimo pri nekdanji vojaški karavli. Vračamo se po isti poti, predlagamo pa, da se ob povratku v dolino ustavite pri cerkvi sv. Andreja in bližnji turistični kmetiji Šenkova domačija.