TIC Jezersko
+386 (0)4 25 45 140
+386 (0)51 219 282
tic@jezersko.si
Domov O Jezerskem Kontakt Koristne info Taxi Novice in dogodki Nezahtevne poti Zahtevne poti Jezerska planinska pot Narava Kultura Nastanitve Aktivnosti Kulinarika Gostišča Prireditve Paketi Lokalna ponudba Multimedija V medijih

Uporabno

8°C
Jezersko
15. Dec

temperatura: 8°C
veter: šibek J Podrobnosti

Nezahtevne poti




Pristovški Storžič (1759 m)


Pristovški Storžič zapira Jezersko dolino iz njene severne strani. Je del koralnega grebena v verigi Karavank. Ko se boste odločili za Pristovški Storžič, ne pozabite, da potrebujete osebni dokument.

Več o poti
Pristop se začne na prelazu Jezerski vrh (1218 m), kjer boste pustili svoj avtomobil. Po prestopu meje vas bo pot vodila po gozdni cesti do lovske koče. Strma Kranjska pot se najprej vzpne skozi gozd, večkrat prečka gozdno pot. Preko jase pridete do zahtevnejšega dela, ki je opremljen z varovalnimi jeklenicami. Tu običajno leži sneg do toplejših spomladanskih dni.

Proti samemu vrhu se boste vpenjali po poraslem skalnem grebenu. Vrh je obeležen z lepim križem. Na vrhu boste uživali v prelepem razgledu na Jezersko dolino, Kamniško Savinjske Alpe, Koroško, greben Košute in Julijske Alpe. Za vzpon boste potrebovali uro in pol.

Sestop priporočamo po isti poti, mogoč pa je tudi sestop na severno stran preko Pasterkovega sedla in po markirani poti nazaj na Jezerski vrh. Pristovški Storžič bo ugajal planincem, ki uživajo v lepih razgledih in ne preveč zahtevni poti. Ko so drugi vrhovi še pokriti s snegom, Pristovški Storžič že vabi s svojim kopnim sončnim vrhom. Tudi jeseni se boste ob lepem vremenu lahko prepustili še toplim žarkom jesenskega sonca.



Veliki vrh (1742 m)


Še najbolj bo ugajal tistim, ki uživajo v sprehodih po gozdu, čeravno je treba reči, da je pot kar strma.


Več o poti
Pot na Veliki vrh vodi od Kazine proti Makeku, mimo nekdanjega smučišča Mali vrh do Mlinarjevega sedla. Do tod nas markacije vodijo po gozdni cesti in vlaki, na sedlu pa zavijemo na stezo. Od sedla, lovske koče, se steza začne hitreje vzpenjati in nas po pobočju privede na vrh, kjer je vpisna knjiga z žigom.

Iz doline do vrha je dve uri hoda. Veliki vrh z Mlinarjevim sedlom na severnem pobočju in s Povšnarjevo planino na južnem pobočju je zanimiv cilj za bolj ambiciozne sprehajalce. Še najbolj bo ugajal tistim, ki uživajo v sprehodih po gozdu, čeravno je treba reči, da je pot kar strma. Ostanki Mlinarjeve domačije na Mlinarjevem sedlu so le še slabo vidni. Legenda pripoveduje, da je v starih časih prek tega sedla in naprej čez Štularjevo planino in Jenkovo planino vpadala turška vojska ter se tu čez vračala s plenom iz Koroške.



Slap Čedca


Nekoč najvišji slap v Sloveniji, meril je 132 m, je v mesecu maju 2008 začel spreminjati svojo podobo.


Več o poti
Na območju slapu se je namreč zgodilo več zaporednih podorov, ki so tako za vedno spremenili višino slapu in tok vode preko njega. Danes je za obiskovalce zanimiv ogled mogočnega podora, vendar je hoja v neposredni bližini podora še vedno prepovedana.

Dostop: Na križišču pri osnovni šoli zavijete desno in pot nadaljujete po ožji asfaltni cesti, ki se kmalu začne vzpenjati. Avto parkirate na koncu asfaltne ceste, na makadamskem parkirišču. Pot nadaljujete peš po makadamski cesti (približno 15 min.) do označevalne table, ki vas bo usmerila do prvih markacij. Celoten potreben čas za pot je približno 40 minut.



Češka koča (1543 m)


Tu se planincu odpre pogled na mogočne stene Babe, Dolgega hrbta, na Vadine in nazaj v dolino, na prostrane gozdove, ki jih na drugem koncu čuva ponosni Pristovški Storžič..

Več o poti
Če se odpravite proti Češki koči iz centra Jezerskega vas pot privede mimo Mlinarjeve in Makekove kmetije do Makekovega marofa in naprej po široki poti do studenčka, kjer je nekako pol poti do koče. Prek Medvedove frate pridemo na Zajezerc. Od tu naprej nas zložna steza vodi po obronkih Štuvarjeve planine. Pot preko Špegovca, zelo poznanega lovcem ob času lova na divjega petelina, se združi s potjo iz Ravenske doline, ki vodi čez Štularjevo planino.

Tu se planincu odpre pogled na mogočne stene Babe, Dolgega hrbta, na Vadine in nazaj v dolino, na prostrane gozdove, ki jih na drugem koncu čuva ponosni Pristovški Storžič. Od tod nas »ta prava« gorska steza kaj hitro čez Hudičev klanec pripelje do koče. Za vzpon smo porabili dve uri. Če pa smo mogoče v Ravnem in bi radi od tam obiskali našo lepo, staro postojanko, se nam ponujata dve možnosti. Na vsak način moramo najprej mimo Planšarskega jezera do Ancljevega. Z avtomobilom se lahko peljemo po gozdi poti še naprej do spodnje postaje tovorne žičnice. Pešcem pa na koncu Ancljeve doline označevalna tabla kaže s ceste na gozdni kolovoz, s katerega kmalu zavijemo na strmo pot do nekdanje planšarije – Štuvarjeve planine. Malo prej, preden se pridruži poti iz Makekove Kočne, se sreča še s potjo od spodnje postaje tovorne žičnice. Od Ancljevega bomo do koče potrebovali uro in pol, če pa pričnemo s hojo pri spodnji postaji tovorne žičnice, nam bo strma pot do koče vzela le še dobro uro hoda. Vse poti so vzdrževane in dobro označene.



Stegovnik (1628 m)


Zaradi lege med Košuto in Storžičem pa je z njega mogoče uživati lepe razglede.

Več o poti


Tako kot Kozji vrh je tudi Stegovnik nekoliko odmaknjen. Zaradi lege med Košuto in Storžičem pa je z njega mogoče uživati lepe razglede, tako proti zahodu, preko Karavank tja do Julijcev, kot na vzhod proti Kamniškim planinam. Na Štegovnik se je mogoče iz Jezerske strani povzpeti po dveh poteh.

Iz zaselka Bajte se povzpnemo do kmetije Rezman po gozdni cesti in nadaljujemo po markirani poti do Močnikove planine. Na sedlu nad njo se pridruži pot, ki se pri gostilni Kanonir odcepi od glavne ceste in nas skozi Dol vodi do gozdne koče pod Stegovnikom. V dolino se vrnemo po isti poti, lahko pa nadaljujemo po označenih poteh proti jugu, na planino Javornik in na Javorniško sedlo.

Čas hoje: 3 - 3.30 h



Planinski dom na Kališču (1540 m)


Planinski dom na Kališču je prijetna, lahko dosegljiva postojanka, ki jo upravlja Planinsko društvo Kranj.


Več o poti


Dom Kokrškega odreda je izhodišče za vzpone na vrhove od Križne gore do Zaplate in Javorovega vrha, zlasti na Tolsti vrh, Bašeljski vrh, Mali Grintovec, Storžič in Srednji vrh. Z naše poti na Storžič imamo od Bašeljskega sedla do doma samo dobrih dvajset minut zložne hoje. S kranjske strani je zelo prikladna pot iz Preddvora in Mač, odkoder se v dveh urah po štiriinšestdesetih ovinkih povzpnemo do Kališča. Nekoliko bolj zamudna in osamela je pot iz Bašlja mimo Gradišča po kurirski stezi.

Čas hoje (izhodišče: Penzion Kanonir): 2.5 h



Žmitkov špic (1124 m)



Žmitkov špic je lepa razgledna točka nad Jezerskim.


Več o poti


Od izhodišča v vaškem jedru, se ves čas držimo poti, ki vodi na Virnikov Grintovec. Nad kmetijo Žmitek se pot po približno petnajstih minutah hoda odcepi skrajno levo. Od tu nas do vrha loči le še dokaj izrazit, kratek gozdno skalnat greben. Na vrhu je vpisna knjiga, spravljena v izdelan kos debla.

Z vrha se odpre čudovit razgled na okoliške vrhove in Jezersko dolino. Na zemljevidih je vrh pogosto označen pod imenom Olipov rob, vendar tega imena domačini ne uporabljajo.


Čas hoje (izhodišče: Penzion Kanonir): 2.5 h



Kranjska koča na Ledinah (1700 m)


Koča stoji na planoti Ledine tik ledenika pod skuto in je dostopna iz Ravenske Kočne po Slovenski poti, po Lovski poti in skozi Žrelo.


Več o poti


Dom je postavilo Planinsko društvo Kranj. Dostopen je iz Ravenske Kočne po Slovenski poti, po Lovski poti in skozi Žrelo. Za pristop porabimo uro, do uro in pol hoda.

Dom je postavilo Planinsko društvo Kranj. Dostopen je iz Ravenske Kočne po Slovenski poti, po Lovski poti in skozi Žrelo. Za pristop porabimo uro, do uro in pol hoda. aRazen tega pridemo do Kranjskega doma na Vadinah še od Frischaufovega doma na Okrešlju, za kar rabimo tri ure in od Češke koče prek Žrela, za kar porabimo približno eno uro. V domu je na voljo štirideset ležišč. Dom je odlično izhodišče za plezalne vzpone v severni steni Dolgega hrbta, Štruce, Skute in Rink ter za pristope na Babe in Rinke.



Sprehajalna pot


Pot se prične pri športnem igrišču in se nadaljuje tik ob potoku Jezernica.


Več o poti


Pot se prične pri športnem igrišču in se nadaljuje tik ob potoku Jezernica. Po približno kilometru in pol se odcepi desno v rahel klanec in se nadaljuje v smeri Planšarskega jezera. Tik ob njem se pot priključi ozki asfaltni stezi, ki pelje v čudovito dolino, imenovano Ravenska Kočna. Prav tako se je možno peš sprehoditi okrog jezera in opazovati zanimivo rastlinstvo in živalstvo v njem.





Goli vrh (1787 m)


Pot na ta lahko dostopen vrh se začne pri Planšarskem jezeru.



Več o poti


Vrh leži na državni meji, na severni strani so pred več kot sto leti kopali železno rudo. Pot na ta lahko dostopen vrh se začne pri Planšarskem jezeru. Sprva sledimo zaznamovani poti, ki vodi proti Češki koči ni Vadinam, odcepi pa se na koncu Ancljevih pašnikov. Še preden pridemo do pašnikov, moramo po kratkem vzponu do turistične kmetije Ancel. Tu se odpira prečudovit razgled na mogočno kuliso Grintovcev. Pokažejo se Češka koča, Grintovec, Kočna, Dolgi hrbet, Skuta s svojim ledenikom in Kranjskim planinskim domom na Vadinah, Rinke, Križ in Babe. Levo od teh mogočnih skalnih vrhov je naš Goli vrh, ki je gosto poraščen in gol le na samem vrhu.

Po slabem kilometru poti od Ancljeve domačije zavije dobro označena stezica z gozdne ceste in se začne naglo vzpenjati. Tu, na samem začetku stezice parkiramo svoje vozilo in pot nadaljujemo peš. Po enourni hoji nas steza privede na Jenkovo planino pod Golim vrhom, kjer je levo odcep za Goli vrh, desno pa za Babe. Na levo, malo pred pastirsko kočo na avstrijski strani zavijemo na greben, ki s svojimi viharniki in redkim ruševjem že kmalu prične kazati visokogorski značaj. Dobrih trideset minut rabimo od planine in že smo na lepem, prostranem vrhu. Lep, samostojen in osamljen, niti dva tisoč metrov visok ponuja čudovit razgled na Jezersko in na ostenje Makekove in Ravenske Kočne. Posebno lepo je videti malo Planšarsko jezero in z jesenovimi nasadi razmejene kmetije okrog stare cerkve Sv. Andreja. Lahek dostop, lep vrh in prostrani razgledi vabijo k obisku tako mlade kot tudi manj izurjene planince. Od tod lahko nadaljujemo pot po brezpotjih in lovskih stezah še naprej proti severozahodu na Malnišek (1619 m) in Jezerski vrh. Prav tako pa se je užitek vrniti po isti poti na Ancljevo in k Planšarskemu jezeru.





Virnikov Grintovec (1654 m)


Predstavlja prijetno nekaj urno turo, na vrhu pa vas nagradi s prelepim razgledom na vse strani neba.



Več o poti


Od Kazine zavijemo mimo osnovne šole proti farni cerkvi sv. Ožbalta. Pred župniščem se ozremo proti severnim ostenjem Kočne in ponudi se nam idilična podoba cerkve v objemu visokih vrhov. Naj bo v zgodnjem jutru ali poznem popoldnevu, pogled nas zna vedno znova presenetiti. Nadaljujemo mimo kmetije Žmitek. Nad slabo vidnimi ruševinami ene najstarejših jezerskih kmetij Zagradišče se pot prične hitro dvigati do sedla ob meji z Avstrijo. Zelena mehka trata obkrožena z mogočnimi smrekami kar vabi k krajšemu počitku. Pot nadaljujemo strmo navkreber dokler ne dosežemo grebena.


Z vrha je lep razgled na sever, ki seže daleč po Koroški, na jugozahodu so pod nami kmetije Spodnji Virnik, Močnik, Rezman, Rezman in Komatevra. Na jugozahodni strani se odpre lep pogled na Jezersko dolino, nad katero se dviga mogočno severno ostenje Kamniških Alp. Za pot do vrha potrebujemo dobri dve uri.





Kozji vrh (1628 m)


Tokrat vrh vključujemo v Jezersko planinsko pot, saj obiskovalcem ponuja prijeten, nezahteven sprehod v naravo.



Več o poti


Planinsko društvo Jezersko je v osemdesetih letih preteklega stoletja markiralo pot tudi na ta nekoliko odmaknjen in po krivici nekoliko pozabljen vrh, vendar pot nanj dolgo ni bila opisana v nobenem vodniku, tako da je bil vrh bolj malo obiskan. Tokrat vrh vključujemo v Jezersko planinsko pot, saj obiskovalcem ponuja prijeten, nezahteven sprehod v naravo. Pot začnemo na gozdni cesti, ki vodi od penziona Kanonir proti Podstoržiču.

Po dobrem kilometru zelo strme gozdne ceste, se pot odcepi desno in po senčnih zahodnih pobočjih Kozjega vrha se povzpnemo do skalnih stolpov imenovanih Turni. Od vrha nas loči še vzpon po krajšem, a strmem grebenu. Vrh je gol in nam zato nudi lepe razglede.





Stara Nemška pot na Ledine


Je izjemno lepa panoramska steza, ki ponuja razgled na okoliške vrhove.



Več o poti


Pot se začne pri Gorniškem centru Davo Karničar in se po približno pol ure hoda priključi Lovski poti na Vadine, po kateri se je možno vrniti v dolino. Gre za obnovljeno in izjemno lepo panoramsko stezo, ki ponuja razgled na okoliške vrhove, prav tako je na tem območju pester,raznolik rastlinski in živalski svet.

Čas hoda do Kranjske koče na Ledinah: 1.5 h
Čas hoda do priključka na Lovsko pot: 30 min





Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m)


Že več kot sto let stoji na ozkem prevalu med Grintovcem in Kalško goro Cojzova koča, ki danes moderno opremljena opremljena pričakuje obiskovalce.


Več o poti


Na ozkem prevalu med Grintovcem in Kalško goro stoji že več kot sto let Cojzova koča, ki danes moderno opremljena pričakuje obiskovalce. Iz doline vodita do koče dve poti: krajša, iz Kokre prek Suhadolnikove kmetije je dolga dve uri in tri četrt, daljša pa se vzpenja iz Kamniške Bistrice ter nas zaposli tri ure in pol, preden smo na cilju.

Cojzova koča je izhodišče za ture na Kočno, Grintovec, čez Dolško škrbino in Mlinarsko sedlo do Češke koče, čez Sleme in po Turskem žlebu do Frischaufovega doma na Okrešlju iz čez Kotliče na Kamniško sedlo ter Brano. Prek Kalške gore in Kalškega grebena pridemo na Krvavec.





Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m)


Dom je ena najbolj znanih planinskih poti postojank v naših gorah ima ime po naravoslovcu Johannesu Frischaufu.

Več o poti


Dom je ena najbolj znanih planinskih poti postojank v naših gorah. Postavili so ga že leta 1876, ko pa je kočo leta 1917 odnesel snežni plaz, so postavili novo na sedanjem varnejšem in primernejšem kraju – na spodnjem robu Okrešlja. Dom ima ime po naravoslovcu, prijatelju Slovencev, Johannesu Frischaufu. Vsenaokrog ga obdajajo stene in grebeni Kamniških Alp – od Mrzle gore in Savinjskega sedla prek Križa, Skute, Rink, Turske gore, Brane, Kamniškega sedla, Planjave, Ojstrice do Krofičke in še naprej. Edini neposredni pristop iz doline je iz Logarske doline, mimo slapu Rinka.

Nekaj minut nad kočo je postavljena spominska plošča, ki je posvečena petim slovenskim gorskim reševalcem, ki so se smrtno ponesrečili med helikoptersko vajo v steni Turske gore leta 1997. Od Frischaufovega doma vodijo prehodi na Kamniško sedlo, čez Turski žleb na Sleme in do Cojzove koče. Če smo namenjeni na Vadine, v Češko kočo ali Babe, gremo od Frischaufovega doma med macesni po okrešeljski trati v Gornji Okrešelj in Mrzli dol. Komur ni do skal in prepadov, se bo v Mrzlem dolu odločil za Savinjsko sedlo. Večjega užitka in naporov pa bomo deležni, če na razpotju zavijemo levo ter se po dobro zavarovani stezi po krajšem vzponu prek škrbine pod Križem spustimo proti Vadinam. Od Okrešlja do Vadin je tri ure hoda, če gremo do Češke koče, pa še eno uro več.



Copyright 2019, Izdelava MMstudio